Bolgarija je na prvi dan novega leta 2026 uradno prevzela evro in postala 21. članica evrskega območja. S tem zgodovinskim korakom, ki prihaja točno 19 let po vstopu države v Evropsko unijo, se je število prebivalcev, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povzpelo na več kot 350 milijonov. Bankomati v prestolnici Sofiji so že v prvih urah novega leta začeli izdajati evrske bankovce, kljub temu pa bo bolgarski lev v gotovinskem obtoku ostal še skozi celoten mesec januar. Bolgarsko zunanje ministrstvo je izpostavilo, da vstop v evrsko območje utrjuje položaj države v središču evropskih integracij ter olajšuje poslovanje, naložbe in potovanja. Poseben simbolni pomen ima vključitev cirilice na evrske bankovce; beseda »EURO« je zdaj poleg latinice in grške pisave zapisana tudi v cirilici, kar odraža bolgarsko kulturno dediščino znotraj denarne unije. Čeprav del bolgarske javnosti izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega povišanja cen in inflacije, uradna Sofija poudarja, da bo prevzem valute prispeval k stabilnosti in zaupanju v domače gospodarstvo. Z vstopom je Bolgarija prehitela druge države kandidatke, kot so Poljska, Češka in Madžarska, ki za zdaj še niso določile datumov za prevzem skupne valute. Proces vstopanja je bil zaznamovan s številnimi političnimi in gospodarskimi izzivi, vendar je država na koncu izpolnila potrebne konvergenčne kriterije za polnopravno članstvo v denarni uniji.

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evrskemu območju kot njegova 21. članica, s čimer se je število Evropejcev, ki uporabljajo skupno valuto, povzpelo na 350 milijonov. Država, ki je članica Evropske unije od leta 2007, je kljub politični krizi izpolnila pogoje za vstop. Strokovnjaki poudarjajo, da bo Bolgarija s tem korakom prešla iz pasivnega opazovalca v aktivno sooblikovalko denarne politike evrskega območja, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo njeno gospodarstvo in olajšalo trgovanje z drugimi članicami. Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom vlada precejšnja zaskrbljenost. Številni državljani se spopadajo s strahom pred nenadnim dvigom cen in izgubo kupne moči, kar je pogost pojav ob menjavi valute v novih članicah. Urszula Szczerbowicz, profesorica ekonomije na poslovni šoli Skema, je v analizi izpostavila, da bodo prednosti za bolgarsko gospodarstvo precejšnje, vendar pa bo morala država skrbno nadzirati proces prehoda, da bi preprečila neupravičena podražitev življenjskih stroškov.